Oct 10, 2017
Na poti smo odkrivali, kje bi lahko potekala vodna učna pot od OŠ Vitanja do Rakovca. Poslikali in locirali smo objekte (mline, žage, gojišče rib, zajetje pitne vode Hudinja, razvaline tekstilne tovarne, malo hidroelektrarno), ki so nekoč izkoriščali vodno moč reke Hudinje. Pri tem nam je pomagal velik lokalni poznavalec g. Gustimir Lamot, ki je tudi član PD Vitanje. G. Polenšek nam je razkazal ribnike in bazene, kjer gojijo postrvi. G. Jože Hribernik in g. Rajko Šojč sta nam razkazala Hrvačev mlin, ki je od vseh mlinov še najbolj ohranjen. G. Andrej Ošlak nam je razkazal Poharnikov mlin, ki so ga letos na novo prekrili in preprečili propadanje. Ga. Nada Ošlak nam je razkazala Thurnovo vilo, kjer je bila šola v Rakovcu in nam pripovedovala v zgodovini Rakovca in šole. Podrobno smo raziskali Thurnovo žago s polnojarmenikom in Završnikovo žago. G. Branko Poklič, skrbnik vodnega zajetja, nam je razkazal vodno zajetje Hudinja in test neoporečnosti vode z ameriškimi postrvimi. Nekaj izmed objektov je še v takšnem stanju, da bi jih lahko obnovili in jih ohranili za prihodnje rodove. Objekte, ki so še samo razvaline pa je potrebno zaščititi pred propadanjem. Na vodni učni poti smo uživali v prelepih razglednih točkah ob reki Hudinji, Rakovec pa nas je očaral s svojo lepoto in bogato kulturno in naravno dediščino.
Oct 10, 2017
Učenci so brali ljudske pesmi o vodi, pravljico Mamica Dravica in jo ilustrirali.
Učenci izbirnega predmeta TJN od 4. do 9.r. so spoznavali besedišče na temo voda in poslušali nemške pesmi o vodi (besedišče) ter jih ilustrirali.
Učenci 5. r. so pri TJN po branju pravljiceMamica Dravica iskali nemške besede za žita, mlin, mlinar,….
Nekaj učencev 8. in 9.r. je njim že znano pripovedko Povodni mož v Vitanjskem jezeru prevedlo v nemščino, ostali učenci izbirnega predmeta nemščina od6.-9.r. so poslušali nemški prevod, ugotavljali znane besede,in nazadnje zapisali kratek prevod “Povodnega moža”
Oct 10, 2017
Učenci 6. razreda so si ogledali Soržev mlin v Polžjem. Spoznavali so uporabo vodne energije za potrebe mletja moke in žaganja lesa. Ogledali so si vodni jez, vodni kanal, vodni kolesi. Vodno kolo na zgornjo vodo in vodno kolo na spodnjo vodo. Spoznali so, zakaj se vodno kolo zavrti in katere vrste vodne energije izkorišča. Spoznali so prenos energije, ki jo odda voda, do mlinskih kamnov. V nadaljevanju bodo učenci izdelali maketo zobnikov, ki omogočajo preusmeritev prenosa mehanske energije za 90 kotnih stopinj.
Učenci 7. razredov so si ogledali HE Fala in izdelali maketo hidroelektrarne.”
Oct 10, 2017
Učenci 8. in 9. razreda so v slovenskem glasbenem izročilu iskali sledi obrednega darovanja vodi.Izvedeli so, da pesem o Marjetici in zmaju priča o najgloblji obliki verovanja v vodno božanstvo, o darovanju vodi, ki je zahtevalo ljudi. Ob tem so se seznanili s šegami in dejanji , s katerimi so se ljudje nekoč zatekali k magični moči vode. Spoznali so današnje podobe spomina na verovanje v magično moč vode in njene mednarodne vzporednice. Učenci 5., 6. in 7. razreda so poslušali primere iz glasbenega pesemskega izročila z opisom nastanka sveta kot vesoljnega potopa, potokov in izvirov s čudežno močjo, rek in morij, ki jih je potrebno prepluti, da bi prišli do rešitve ali našli zaklad… Prepevali so slovenske ljudske in umetne pesmi o vodi, jih ilustrirali in upodobili v gledališču kamišibaj.
Oct 10, 2017
Z učenci 3. razreda smo se pogovarjali o pomembnosti vode za življenje ljudi ter o nujnosti varčevanja z njo, nato smo se učili angleško pesem, ki govori o tej temi. V 8. in 9. razredu smo so si učenci ogledali dokumentarni prispevek na youtube v angleškem jeziku, ki govori o uporabnosti vode, onesnaževanju in posledicah le tega ter nujnosti varčevanju z vodo. S pomočjo novega besedišča, ki so ga spoznali skozi dokumentarni posnetek, so učenci v skupinah sestavljali pesmi o vodi. V OPB smo cel teden izdelovali ladjice iz papirja, ki so jih nato učenci konec tedna spuščali v Hudinjo .
Oct 10, 2017
8. razred:
Učenci so v parih izvedli poskus določanja kapljice vode. Plastičen kozarec so napolnili z vodo, pred tem so plastičen kozarec stehtali. Kapalko so napolnili z vodo. S stiskanjem gumijastega dela kapalke so nakapljali določeno število kapljic v drug (enak) plastičen kozarec. Nato so stehtali plastičen kozarec z nakapljano vodo. Odšteli so maso kozarca, maso kapljic vode pa so delili s številom kapljic. Rezultat masa ene kapljice vode. Učenci so v menzuro natočili določeno količino vode in jo odčitali. Nato so v vodo potopili telo (kamenček, plastelin), ki so mu želeli izmeriti prostornino. Odčitali so povečanje skupne prostornine, ko so v vodo potopili telo. To povečanje prostornine vode je enako prostornini telesa. Nato so učenci še določali prostornino manjših teles (žebljičke, frnikole). Poskus so izvedli podobno kot za kamenček, le-da so v menzuro dali več enakih teles in nato to povečanje skupne prostornine delili s številom teles in dobili prostornino enega telesa (žebljička, frnikule).
9. razred:
Dva učenca sta v plastenki prinesla vodo iz Hudinje. Najprej so stehtali prazno menzuro. Nato so vodo do določene višine natočili v menzuro in odčitali prostornino vode. Sledilo je tehtanje te vode z menzuro. Odšteli so maso menzure in dobili maso vode. Sledil je izračun gostote vode. Maso vode so delili s prostornino vode. Učenci so od doma prinesli majhne koščke lesa. Šli smo k potoku Hudinja ob travnatem igrišču pri šoli. Izmeri smo določeno razdaljo ob strugi. V vodo smo položili kos lesa in izmerili čas, ki ga je ta kos lesa potreboval, da ga je voda prinesla na odmerjeni razdalji. Naredili smo več meritev in nato izračunali hitrost »potovanja« tega kosa lesa in s tem dobili približno hitrosti vode v strugi. Izmerili smo tudi širino struge in višino vode, ter določili rečni pretok s pomočjo hitrosti vode in ploščine rečnega preseka. Anekdota: Ko smo pričeli s spuščanjem koškov lesa po vodi, se je od nekod pojavil velik črn kuža in nas pri meritvah oviral. Nekajkrat je naš kos lesa prinesel iz potoka,
še preden ga je voda pričela nositi po strugi navzdol.
